Najosnovnejša vrsta elektromagneta je navit kos žice. Tuljava (navitje) v obliki spirale, kjer se konca srečata, imenujemo toroid. Veliko močnejše magnetno polje nastane, če jedro iz paramagnetnega ali feromagnetnega materiala (navadno železa) vstavimo v tuljavo. Polje, ki ga ustvarja navitje, povzroči, da se jedro namagneti in ustvari lastno polje. To polje je lahko več sto ali tisočkrat močnejše od tistega, ki ga ustvarja navitje samo. Torej tuljava je pri enakem toku močnejši magnet kot en sam ovoj.

Dušílka, navitje ali tuljáva je elektronski element z dvema priključkoma, katerega glavna značilnost je induktivnost. Ločimo zračne dušilke in dušilke s feromagnetnim jedrom. Zračna dušilka ima linearno in simetrično UI karakteristiko. Feromagnetna dušilka ima za UI karakteristiko histerezno zanko. Enosmerni električni tok ustvari v navitju magnetno polje. Spremembe toka (npr.: izmenični tok) povzročijo samoindukcijo. Generira se električna napetost, ki ima tako smer, da nasprotuje svojemu vzroku. Dušilka torej nasprotuje hitrim spremembam toka. Zato se v stikalih ob izklopu pojavi električni oblok.

• Komutiacijske dušilke
• Omrežne dušilke
• Motorske dušilke
• Zračne dušilke
• Gladilne dušilke
• Kompenzacijske dušilke
• Sinusni filtri
• Jedra za dušilke